Otok lihov in sodov
Nekje leži majhen otok, na katerem živijo ljudje dveh vrst, lihi in sodi. Za pogovor
med otočani veljata naslednji pravili:
1. Če neka oseba izreče drugi osebi neko izjavo, potem je ta izjava resnična natanko
tedaj, kadar sta osebi iste vrste.
2. Če pa izjava ni namenjena drugi osebi (recimo, da oseba govori sama sebi), bo
lihova izjava resnična, sodova pa lažna (obnašajo se torej kot vitezi in oprode).
V nalogah bomo otočane označevali s črkami A, B, C... V vsaki nalogi bo šlo v
splošnem za druge prebivalce. To je, A je prva oseba, ki nastopa v nalogi, B je druga
itn. Kadar bo A povedal B-ju izjavo X, bomo pisali A B-ju: "X". Če bo A govoril
nasploh, pa A: "X".
a) Tokrat imamo dva prebivalca, A in B.
Kaj sta?
Odgovor:
b) A: " Če sem jaz lih, potem je tudi B lih."
Kaj sta?
Odgovor:
V naslednjih nalogah nastopajo po trije otočani, ki jih označujemo A, B in C.
c) A: "Vsi trije smo lihi."
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:
d) A: " Če je B lih, potem smo vsi."
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:
Zdaj je vprašanje še, ali je na otoku zlato.
e) A: "Ni res, da nobeden med nami ni lih, toda na otoku ni zlata."
Odgovor:
A: "Oba sva liha."
B: " Če je A lih, potem sem tudi jaz."
B A-ju: "Jaz sem lih."
B C-ju: "A je lih, jaz sem sod."
C A-ju: "Z B sta liha."
B C-ju: "Največ eden med nami je lih."
C A-ju: "Nobeden ni lih."
B C-ju: "Natanko eden med nami je lih ali pa na otoku ni zlata."
C: "Ni res, da sta vsaj dva med nami liha, toda na otoku je zlato."
Kaj lahko sklepamo?