"A veš"
Tetina prijateljica Marta zelo veliko govori. Da je njen opis dogodka še
daljši kot v resnici, kar naprej dodaja: »a veš«. Teti gre tako govorjenje
počasi na živce, zato se je odločila, da bo štela te Martine »a veš«. Žal
pa se pri štetju vedno zmoti. Morda bi teti pomagal program, v katerega bi
vtipkala celotno Martino zgodbico, le ta pa bi izpisal, kolikokrat je Marta
mimogrede izrekla: »a veš«.
A zgodbe še ni konec. Marta ima namreč tudi nečaka, ki je sicer malo manj
zgovoren, vendar kadar govori, vedno pripoveduje le o »moj«-em avtu,
»moj«-i hiši, »moj«-i dobri službi in ne nazadnje tudi o »moj«-i teti Marti.
Mogoče bi lahko z istim programom teta preštela tudi vse njegove »moj«.
(Oh, le kdo bi to razumel?!)