Vrste vprašanj

Trenutno podprte vrste vprašanj v modulu lekcije so:

1. Več izbir To je privzeta vrsta vprašanja. Vprašanja z več izbirami so priljubljena vprašanja, kjer mora udeleženec izbrati en odgovor iz nabora možnosti. Pravilen odgovor vodi udeleženca naprej po lekciji, napačen pa ne. Napačni odgovori so včasih imenovani "zavajajoči" in uporabnost teh vprašanj pogosto temelji na kvaliteti napačnih odgovorov, kot samih vprašanjih ali njihovih pravilnih odgovorih.

   Vsako vprašanje ima lahko dodaten odziv. Če ni vnesenega odziva na vprašanje je udeležencu prikazan privzet odziv "To je pravilen odgovor" ali "To je napačen odgovor".

   V vprašanju z več možnostmi je možno imeti več kot en pravilen odgovor. Različni pravilni odgovori lahko udeležencu postrežejo z različnimi odzivi in skoki na različne (naslednje) strani v lekciji, a se ne razlikujejo po svojih ocenah (to pomeni, da niso eni odgovori bolj pravilni od drugih, vsaj ne v smislu ocene.) Možno je, da so vsi odgovori pravilni in lahko vodijo udeleženca na različne (naslednje) dele lekcije odvisno od tega, kateri je izbran.

   Obstaja različica vprašanj z več izbirami, ki se imenuje "Več izbir več odgovorov". Ta vprašanja zahtevajo, da udeleženec izbere vse pravilne odgovore iz nabora odgovorov. Vprašanje lahko, ali pa tudi ne, pove udeležencu, koliko je pravilnih odgovorov. Vprašanje "Kdo izmed naslednjih oseb je bil predsednik Slovenije?" na primer tega ne pove, vprašanje "Izberite dva predsednika Slovenije iz seznama", pa to pove. Dejansko število pravilnih odgovorov je lahko od ena in vse do števila možnosti. (Vprašanje z več izbirami in več odgovori ter enim pravilnim odgovorom je drugačno od vprašanja z več izbirami, saj prvi omogoča izbor več kot enega odgovora, medtem ko drugi tega ne omogoča.)

   Ponovno so pravilni odgovori označeni s skokom naprej, napačni pa s ponovitvijo iste strani ali skokom nazaj. Če je pravilnih odgovorov več, morajo vsi skoki voditi na isto stran in podobno napačni odgovori. Če temu ni tako, je prikazano opozorilo ob izvajalčevemu pregledu lekcije. Če je zahtevan, mora biti pravilen odziv določen v prvem pravilnem odgovoru in odziv za napačen odgovor mora biti določen v prvem napačnem odgovoru. Odzivi pri drugih odgovorih bodo prezrti (brez opozorila).

2. Kratek odgovor

   Udeleženec je pozvan k vnosu kratkega besedila. To se preveri z enim ali več odgovori. Odgovori so lahko bodisi pravilni ali napačni. Vsako vprašanje ima lahko dodaten odziv. Če ni vnesenega odziva na vprašanje je udeležencu prikazan privzet odziv "To je pravilen odgovor" ali "To je napačen odgovor". Če se vneseno besedilo ne ujema z nobenim izmed odgovorov se odgovor obravnava kot napačen in udeležencu se prikaže privzet odziv o napačnem odgovoru.

   Obstajata dva različna sistema primerjave, ki sta na voljo za vrsto vprašanja kratek odgovor: privzeto je uporabljen enostaven sistem, sistem "Regularni izraz" je uporabljen, če je označeno polje "Uporabi regularni izraz".

   • Enostavna analiza

     V tem (privzetem) sistemu analize primerjave ne upoštevajo velikosti črk besedila. V odgovorih lahko uporabite znak zvezdice (*) kot "nadomestni" znak. Predstavlja poljubno število znakov (vključno brez znakov). Na primer, odgovor "Long*" se bo ujemal z "longer", "longest" in "long". Če je eden izmed odgovorov samo "*" (samo *), se bo ta odgovor ujemal z vsem in je običajno uporabljen kot zadnji "ujemi vse" odgovor. Postopek preverjanja ujemanja odgovorov gre prek odgovorov v vrstnem redu, kot so prikazani na zaslonu. Ko se odgovora ujemata, se postopek ustavi in se vrne ustrezen rezultat (in odziv, če obstaja). Če so na primer odgovori Daljši, *daljši in * (v tem vrstnem redu) se bo vnos "najdaljši" ujemal z drugim odgovorom in bo v tem primeru tretji odgovor, čeprav se ujema, prezrt.

     Če je zvezdica (*) dejansko potrebna v odgovoru, jo je potrebno vnesti kot \* - poševnica nazaj zvezdica.

   • Analiza regularnega izraza

     Ta sistem vam nudi dostop do zmogljivejšega a kompleksnejšega sistema analize odgovorov udeleženca. Za popolnejši uvod v Regularni izraz, si oglejte strani vodič za regular-expressions ali rezeau.org.

     Pravilni odgovor, ki se ujema z vzorcem regularni izraz

     Za večino možnosti, ki jih nudi ta sistem, ni možno ponuditi celotnih primerov, zato so sledeče samo nekatere možnosti.

     Primer 1. Recimo, da je vaše vprašanje "Katere barve vsebuje francoska zastava?". V okviru odgovora 1 vnesete ta regularni izraz: "modra, bela(,| in) rdeča/i". To se bo ujemalo s poljubnim izmed teh štirih odgovorov udeleženca:

     • modra, bela, rdeča
     • modra, bela in rdeča
     • Modra, bela, rdeča
     • Modra, bela in rdeča

     Vedite, da so privzeto preverjanja regularnega izraza občutljiva na velikost črk. Da ujemanje ne bi bilo občutljivo na velikost črk morate dodati parameter /i, na konec vašega izraza.

     Primer 2. Vprašanje: "Kaj je jabolko, hruška ali sliva?". Odgovor: "(|to so )sadeži?". To se bo ujemalo:

     • sadež
     • sadeži
     • to so sadež
     • to so sadeži

     Opombe - Začetek izraza "(|to so )" se bo ujemal bodisi s praznim nizom ali "to so " (torej "to so", ki mu sledi presledek). Znak ? (vprašaj) pomeni: prejšnji znak se ne pojavi ali se pojavi enkrat. Tu se uporabi za ujemanje z edninsko ali množinsko obliko.

     Primer 3. Vprašanje: "Imenuj denarno enoto, ki se konča na olar". Odgovor: "[td]olar". To se bo ujemalo: tolar in dolar.

     Odkrivanje manjkajočih zahtevanih besed ali znakovnih nizov

     Sami izrazi ne morejo odkriti manjkajočih znakovnih nizov, zato morate dodati nekaj kode v vaš odgovor, da poskrbite za to. Vsak odgovor izvajalca, ki se pričenja z dvojnim pomišljajem bo preveril odgovor udeleženca, da bi ugotovil ali je naslednji niz prisoten ali ne. Če je prisoten, analiza nadaljuje na naslednje vprašanje, v nasprotnem primeru se analiza ustavi in se prikaže ustrezno sporočilo za odgovor.

     Primer 4.

     • Odgovor 2: --.*modra.*/i
     • odgovor udeleženca: "je rdeča in bela".
     • Odziv 2: Manjka barva neba!
     • Skok 2: ta stran

     Tu . (pika) pomeni "poljuben znak" in * (zvezdica) pomeni "predhodni poseben znak ponovljen poljubno krat". Odgovor 2 zgornjega izraza pomeni: preveri ali se niz znakov "modra", pred katerim ali za katerim je lahko karkoli manjka v odgovoru udeleženca. Vedite, da je uporaba zvezdice različna v sistemu enostavne analize in pri regularnem izrazu.

     Primer 5. Vprašanje: "Imenuj denarno enoto, ki se konča na olar". Odgovor izvajalca: "--[t|d]". Odgovor: "Vaš odgovor bi se moral pričeti z eno izmed teh črk: t ali d"

     Odkrivanje neželenih (napačnih) besed ali znakovnih nizov

     Morda boste želeli odkriti, če udeleženčev odgovor vsebuje eno ali več besed, ki ne sodijo v odgovor (ker so napačne) in jih izločiti z določenim odgovorom. Začnite odgovor izvajalca z dvojnim znakom plus (++).

     Primer 6.

     • Odgovor 3: ++(rumena|črna|oranžna|zelena|roza)/i
     • odgovor udeleženca: "je modra, oranžna in bela".
     • Odziv 3: Ena ali več barv je napačnih!
     • Skok 3: ta stran

     Če je v odgovoru udeleženca katerakoli izmed teh (napačnih) barv, bo negativno povratno sporočilo (Odziv 3) prikazano in napačni nizi bodo obarvani rdeče (ali z barvo razreda .incorrect, če obstaja v datoteki sloga CSS vaše trenutne teme).

     Primer 7. Vprašanje: "Imenuj denarno enoto, ki se konča na olar". Odgovor izvajalca: "++šolar". Odgovor: "Čeprav cenimo šolarje, jih še ne štejemo med denarne enote."

     Uporaba posebnih znakov

     Če morate uporabiti znake, ki so del nabora posebnih znakov regularnega izraza, morate pred njimi vstaviti t.i. "ubežni" znak (to pomeni pred njih postaviti poševnico nazaj "\"). Če želite na primer sprejeti odgovor "Moj računalnik stane 1000 $", morate napisati izraz kot "Moj računalnik stane 1000 \$". Posebni znaku, pred katere morate vstaviti ubežni znak so .^$*()[]+?|

3. Drži / Ne drži Odgovor na to vrsto vprašanja ima samo dve možnosti - drži ali ne drži. Udeleženec je pozvan naj se odloči, katera možnost je pravilna. Ta vrsta vprašanja je v bistvu vprašanje z več izbirami s samo dvema možnostma.

4. Ujemanje To so dokaj močna in prilagodljiva vprašanja. Sestavljena so iz seznama imen ali trditev, ki se morajo pravilno ujemati z drugim seznamom imen ali trditev. Na primer "Poveži glavno mesto z državo" z dvema seznamoma Slovenija, Avstrija, Italija in Ljubljana, Dunaj, Rim. Vnose lahko na seznamu ponovite, a je potrebno paziti, da so ponovitve enake. Na primer "Določi vrsto teh bitij" s seznamoma vrabec, krava, mravlja, pes in ptič, žival, žuželka, žival.

   Ob ustvarjanju vprašanj te vrste gredo elementi za prvi seznam v polja odgovorov in elementi za drugi seznam v polja odzivov. Ko je vprašanje ustvarjeno je prikazana shema boljšega označevanja. Ko udeleženec uspešno poveže vse elemente se uporabi skok iz prvega odgovora. Neuspešen odgovor povzroči skok na stran drugega odgovora. Vprašanje ne podpira odzivov po meri, udeležencu se pove, koliko ujemanj je pravilnih ali če so vsa ujemanja pravilna.

   Drugače kot pri vprašanju z več izbirami, kjer so možnosti prikazane v naključnem vrstnem redu, prvi seznam elementov ni premešan, ampak je prikazan v enakem vrstnem redu, kot je vnesen. To omogoča sestavo "Razvrščenih" vprašanj. Pomislite na vprašanje "Razvrstite sledeče po letnici rojstva, najprej prve" s seznamom 1., 2., 3., 4., 5., 6. in France Prešeren, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Fran Seliški Finžgar, Ivan Cankar, Oton Župančič. Seveda je drug seznam premešan preden se uporabi v vprašanju.

5. Številčno Ta vrsta vprašanja zahteva kot odgovor število. V svoji najpreprostejši obliki je zahtevan samo en odgovor. Na primer "Koliko je 2 plus 2?" z odgovorom 4 za skok naprej. Bolje je, če se določi obseg, saj notranje zaokroževanje številčnih vrednosti lahko povzroči, da se primerjani števili ne ujemata. Tako bi na primer bilo potrebno ob vprašanju "Koliko je 10 deljeno s 3?" nujno podati odgovor kot "Minimum:Maksimum" kar pomeni dve vrednosti ločeni z dvopičjem (:). Tako bi v primeru, ko je kot sprejemljiv obseg podan odgovor 3,33:3,34 vse oblike odgovorov 3,33 ali 3,333 ali 3,3333 štele kot pravilen odgovor. "Napačni" odgovori bi vključevali 3,3 (manj kot minimum) in 3,4 (več kot maksimum).

   Dovoljenih je več pravilnih odgovorov, ki so lahko ena ali par vrednosti. Vedite, da so odgovori preverjani v vrstnem redu Odgovor 1, Odgovor 2 ... zato je potrebno nekaj pozornosti, da se pojavi željen odziv. Na primer vprašanje "Kdaj je bil rojen Karel Destovnik Kajuh?" ima lahko odgovor eno samo vrednost 1922 kar je natančen odgovor in par vrednosti 1920:1929, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja kot manj natančen odgovor. Vrstni red v katerem se preverjajo vrednosti je očiten 1922 in nato 1920:1929. Prvi odgovor bi lahko imel odziv "To je natančno tako" medtem ko bi lahko bil odziv drugega odgovora "To je blizu, uganili ste desetletje"

   Napačni odgovori so lahko podani, a glede na dejanski obseg je potrebno paziti, da so vpisani za pravilnimi odgovori. Na primer dodajanje napačnega odgovora 3:4 k vprašanju "10 deljeno s 3" mora slediti za pravilnim odgovorom. Tako so odgovori razvrščeni 3,33:3,34 ("pravilen" odgovor) nato 3:4 ("napačen" odgovor, a ne popolnoma divje napačen!).