Nekje leži majhen otok, na katerem živijo ljudje dveh vrst, lihi in sodi. Za pogovor med otočani veljata naslednji pravili:

1. Če neka oseba izreče drugi osebi neko izjavo, potem je ta izjava resnična natanko tedaj, kadar sta osebi iste vrste.

2. Če pa izjava ni namenjena drugi osebi (recimo, da oseba govori sama sebi), bo lihova izjava resnična, sodova pa lažna (obnašajo se torej kot vitezi in oprode).

V nalogah bomo otočane označevali s črkami A, B, C... V vsaki nalogi bo šlo v splošnem za druge prebivalce. To je, A je prva oseba, ki nastopa v nalogi, B je druga itn. Kadar bo A povedal B-ju izjavo X, bomo pisali A B-ju: "X". Če bo A govoril nasploh, pa A: "X".

a) Tokrat imamo dva prebivalca, A in B.
A B-ju: "Oba sva liha."
B: "A je lih."

Kaj sta?

Odgovor:

b) A: "Z B sva iste vrste."
B A-ju: "Jaz sem sod."

Kaj sta?

Odgovor:

V naslednjih nalogah nastopajo po trije otočani, ki jih označujemo A, B in C.

c) A: "Z B sva liha."
B C-ju: "Jaz sem sod."
C A-ju: "B je lih."

Kaj lahko sklepamo?

Odgovor:

d) A: "Vsi smo lihi."
B C-ju: "Natanko dva med nami sta liha."
C A-ju: "Vsaj eden med nami je lih."

Kaj lahko sklepamo?

Odgovor:

Zdaj je vprašanje še, ali je na otoku zlato.

e) A: " Če nobeden med nami ni lih, potem je na otoku zlato."
B: "Natanko eden med nami je lih."
C A-ju: "Vsaj dva med nami sta liha in na otoku ni zlata."

Kaj lahko sklepamo?

Odgovor: